Opornice za gleženj, če si ga poškodujete pri teku

Od malega sem bila strastna tekačica in ni minil dan, ko nisem pretekla najmanj 10 km. Potem pa življenje črta pot dalje in prišla je nosečnost, kjer sem tek opustila. Komaj sem čakala po nosečnosti, da bom spet lahko tekla, ampak sem hitro prišla do opornice za gleženj in spet lahko počivala.

Tako sem po nosečnosti začela z tekom vsa polna energije, ker pa moje telo ni bilo navajeno več takega napora, saj je nosečnost kar nekaj obdobja, me je začelo izdajati. Tako so me bolele mišice, potem pokostnica in na koncu sem si zvila gleženj. Tako sem prišla do opornice za gleženj. Takrat sem bila tako žalostna, jokala sem dneve in dneve in si govorila, zakaj sem morala biti tako nerodna in forsirati preveč svoje telo, če ni bilo še pripravljeno, če bi takrat začela trenirati in teči bolj počasi, ne bi danes imela opornice za gleženj. 

Ker pa po toči zvoniti je prepozno, sem se mogla sprijazniti, da si moram gleženj pozdraviti za prav, če še želim v življenju teči. Tako opornice za gleženj nisem dajala čisto nič dol čez dan, bilo je naporno, kajti nisem mogla voziti niti avta in morali so me voziti drugi, ko pa si enkrat odvisen od drugih je resnično zoprno.

Moje telo je tako počivalo in še ko bi lahko malo potelovadila nisem imela nobene želje, kajti želela sem samo teči. Tek je moje zdravilo za dušo in v glavi sem imela samo to, da se bo gleženj pravilno zacelil, zato opornice za gleženj nisem dajala iz noge skoraj nikoli. Če bi bilo možno, opornice za gleženj ne bi dal dol niti, ko sem se tuširala ali ko sem šla spat. 

Moj gleženj se je zacelil, opornice za gleženj ni bilo več in tokrat sem z tekom začela po pameti, počasi z večkratnim ogrevanjem in razgibavanjem. Tečem še danes vsak dan.…


Šolske torbe so lahko celi podvig

Ja, boste rekli, da ni res, pa si potem upajte kupiti svojemu otroku torbo za v šolo, brez da bi si jo izbral sam, ne boste kupili takšne šolske torbe, da bo vašemu otroku ustrezala. Je, pa res nekaj, da si vsak otrok želi izbrati torbo za v šolo in komaj čaka, da bo šel v trgovino in dobil novo torbo. Staršem pa je to verjetno breme, ker gledajo, da bodo izgubili celi dan za iskanje šolske torbe, to razmišljanje pa ni ok. Če bi starši spremenili mišljenje in bi z otrokom naredili dan nakupovanja in se prepustili toku, bi mogoče tudi njihov dan izpadel čisto drugače.

Tako bi se lahko prijetno družili z svojim otrokom, ko bi izbirali šolske torbe in na koncu, bi ta dogodek lahko ostal, kot lep dogodek, kjer smo z otrokom uživali. Tako pa je to stresni dan za starše in želijo čimprej priti do šolske torbe. Tako je veliko staršev takšnih, ko otrok reče v poplavi izbire šolskih torb, da mu je ena lepa, da jo takoj kupijo, namesto, da bi se z otrokom pogovorili, če je to res tista prava torba in če mu odgovarja.

Kajti otroci gledajo na zunaj in če so njim všeč šolske torbe, bi jo želeli imeti in ne gledajo, ali je praktična, kvalitetno narejena, ali bo zdržala dve leti. Saj ne da ne bi zdržala, oni vedo, da bodo drugo leto v modi druge šolske torbe in zato jim ni pomembna kvaliteta, saj vedo, da bodo drugo leto kupili drugo. Mi pa mislimo in kompliciramo, da mora biti torba saj za dve leti. Napaka, ki jo imamo starši, otroci pa  točno vedo, da šolske torbe dve leti nočejo imeti, ampak hočejo vsako leto drugo. Če že imate skromnega otroka, ki bo prvi dan zakorakal v višji razred z staro torbo, bodo vsi njegovi sošolci imeli nove šolske torbe in tako jo boste morali kupiti tudi vi.…


Za naše telo sladkor vsekakor ni dober

Če smo sladkosnedi, bi se mogli, slej ko prej zavedati, da sladkor našemu telesu škoduje in bi ga omejili. Če bi se samo zavedali, da če sladkor uživamo prekomerno, telo izgublja hranilne snovi, namesto, da bi jih z hrano pridobivalo. To vam je lahko dovolj veliko dejstvo, da je sladkor slab. 

Kako srečni so po eni strani lahko bili naši dedki in babice, ko so nam z grenkim priokusom govorili, da ko so bili majhni oni, pa sladkarij ni bilo, danes pa je tega v izobilju. Lahko pa bi se zavedali, da je ravno sladkor, ki ga niso imeli, povzročil, da so bili bolj zdravi kot danes mi.

Včasih tako gledam mladino in otroke, ki imajo neprestano polna usta sladkarij, veste kako je sladkor slab za naše telo, posebej če ga pojemo toliko, nič dobrega se nam ne obeta in za naše telo ni zdravo. Starši bi res morali omejiti sladkarije pri otrocih, sladkor je marsikje v hrani in dobijo ga dovolj, če jedo raznovrstno hrano.

Spominjam se ene mamice, ki je neprestano tarnala in se pritoževala nad svojim živahnim otrokom. Ta otrok resnično ni dal mira, letal je sem ter tja skozi, ni se ustavil. Ko pa sem enkrat bila na obisku pri njej, sem videla, da je problem sladkor. Ko je on odpiral te omare in neprestano jedel sladkarije, se mi je stemnilo pred očmi, nisem mogla verjeti svojem očem. Ne prestano sem razmišljala, kako mu lahko to dovoli in seveda vedela, da otrok ne more biti pri miru, saj je sladkor tisti, ki ga dela non stop aktivnega. Sprva nisem vedela, če naj kaj rečem, kajti bilo me je strah, da mi bo prijateljica zamerila, potem pa sem zbrala pogum in ji povedala. Danes je ta fant miren, simpatičen, pogovarja se z teboj, sladkor pa ni več njegov glavni obrok. 


Optika je vedno potrebna v našem kraju

Slovenija je mala država a premore še kako velik gospodarski trg in veliko prodajnih centrov z trgovinami. Na voljo imamo vse kar se nam zaželi od živilskih trgovin, trgovin z oblačili, obutvijo, tehniko, športom, gospodinjskimi aparati, pohištvom in opremo, optika, kozmetika, vrtnarije in še bi lahko naštevali, v glavnem karkoli potrebujemo najdemo. Je pa res, da je odvisno v katerem kraju živimo. Če živimo v velikem mestu, to sigurno ni problem, če pa živimo v malem kraju pa je že lahko problem z storitvami in trgovinami. V malih krajih recimo optika ali kozmetični salon nima svojega lokala.

In škoda je, da ne, saj ljudje potrebujejo tudi takšne storitve in se zato morajo voziti, kam daleč, da te storitve dobijo. Recimo optika bi morala biti v vsakem kraju, tudi v manjšem. Saj večinoma je, ampak kmalu, ko stopimo v optiko v manjšem kraju ugotovimo, da ponudba ni takšna kot bi si želeli, pa ne, da smo mi zahtevni, saj vemo, da je v večjih krajih optika, kjer je ponudba ogromna.

Sedaj ali se zadovoljimo s manjšo ponudbo ali pa se zapeljemo v večji kraj. Verjamem, da tudi optika težko dela, ravno zaradi tega, ker večina ljudi gre raje v večje kraje, če bi se to spremenilo in bi vsi krajani prišli v domačo optiko, bi tudi ta optika imela večjo zalogo očal in okvirjev, ker bi si upala naročiti veliko zalogo. Tako pa si tega ne upa in je zaloga manjša. Lahko bi rekli začaran krog.

Ena izmed rešitev, da bi manjša optika imela stranke je ta, da bi preko kataloga ljudje lahko naročili katerakoli očala in optika bi jih naročila. Tako ne bi ostajala zaloga in stranke bi se vračale v salon. Da se najti rešitve le vztrajnost je pomembna in lahko še tako majhna optika dela na veliko.…