Če bi mi kdo pred leti rekel, da bom nekoč tako navdušen nad kartonskimi škatlami, kot sem danes, bi se samo nasmehnil. Do škatel nikoli nisem imel kakšnega posebnega občutka v smislu, da bi si mislil, kako uporabne so. V resnici jih skoraj nikoli nisem uporabljal. Edini primeri, ko sem uporabil takšne škatle, so bili takrat, ko sem imel od kakšnega pohištva ogromno škatlo; nesel sem jo v klet in vanjo zložil nekaj reči, ki sem jih moral spraviti. A tudi to je bilo bolj zato, ker tistih reči nisem želel vreči stran, in ne zato, da bi jih pametno shranil.
Nekaj časa nazaj pa se je kar naenkrat marsikaj spremenilo, saj sem začel na kartonske škatle gledati povsem drugače. To se je prvič zgodilo, ko sem se v trgovini odločil, da bom namesto plastične vrečke vzel tisto kartonsko škatlo, ki je stala na polici ob blagajni. To so bile kartonske škatle, ki so trgovcu ostale v skladišču, in jih nato ponujajo strankam, da jih vzamejo brez plačila. Tako sem si tisti dan res vzel škatlo in moram reči, da me je takoj navdušilo, kako praktična je za razne nakupe. Ko sem prišel domov, sem lahko s to škatlo naredil ogromno reči: prihranil bi karton in ga kasneje odvrgel med star papir, ga razrezal na kose in uporabil za zakuriti kamin ali pa škatlo preprosto obdržal in vanjo kaj zložil.
Ko pa sem začel dobivati čedalje lepše kartonske škatle, sem jih začel tudi vse bolj uporabljati za shranjevanje. Na skoraj vsaki polici imam danes kakšno škatlo, v kateri hranim določene reči. Če je škatla res lepa, jo pustim kje na odprtem, saj se mi zdi, da je videti zelo dobro. Zato jih uporabljam praktično vsak dan.